Boj za prevlado v Petrolu? “Spominja na otroke, ki se prepirajo v peskovniku”

Vlada je 12. junija sprejela novo uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov. Sistem marž je pustila enak, kar pomeni slabih deset centov na prodan liter goriva, a regulacijo razširila na hitre ceste in avtoceste, ki so bile pred tem iz regulacije izvzete. To pomeni, da na avtocestah točenje goriva ne bo več dražje kot drugje po državi, naftni trgovci pa bodo od vsakega prodanega litra na avtocestnih črpalkah zdaj dobili precej manj.

Podpredsednik vlade Matej Arčon je odločitev pojasnil z besedami, da je glavni cilj vlade ohraniti nižje cene za ljudi. Dodal je, da so se za širjenje regulacije tudi na avtoceste odločili na podlagi analize ministrstva za okolje, podnebje in energijo, čeprav podrobneje odločitve vlade ni pojasnil.

Opozorila o nizkih maržah

Odločitev je na noge dvignila naftne trgovce na čelu s Petrolom, saj so si obetali drugačen razplet. Predvsem v Petrolu že dolgo opozarjajo na po njihovem mnenju prenizke marže, ki znašajo okoli deset centov (približno sedem odstotkov trenutne končne cene litra goriva), medtem ko dajatve države pomenijo 60 odstotkov končne cene.

Predsednik uprave Sašo Berger je denimo konec maja po skupščini družbe dejal: “Najvišja dovoljena marža po uredbi o regulaciji pogonskih goriv v Sloveniji je deset centov na liter, kar je najmanj v Evropski uniji in niti polovica povprečne marže v Uniji. Takšna marža ne pokriva stroškov zaposlenih, logistike, investicij in vzdrževanja ter absolutno ni dovolj za razvoj, še posebej v okviru zahtev po zelenem prehodu.” Po njegovem bi nova uredba lahko Petrolu odnesla do 30 milijonov evrov dobička, kar je dobra petina čistega dobička, ki so ga lani ustvarili v matični družbi v Sloveniji.

Centi, ki prinašajo ali odnašajo milijone

Čeprav se zdi, da gre pri maržah za nekaj centov, je vsak dodatni cent marže za trgovce zelo pomemben. Društvo Mali delničarji Slovenije je izračunalo, da Petrolu vsak cent marže manj v letu dni odnese po 10 milijonov evrov denarnega toka (EBITDA).

Svoja stališča Petrolovci po novem izražajo tudi v svetu za cene, ki ga je gospodarski minister Matjaž Han imenoval v začetku leta in naj bi ministrstvu in vladi podajal mnenja glede ukrepov kontrole cen goriv in drugih energentov, hrane in podobno.

V svetu sta, kot smo že pisali, dva od desetih članov povezana s Petrolom; Marko Ninčević je član uprave Petrola (tja je prišel iz Lisce Darija Južne, ki obvladuje okoli 13 odstotkov Petrola), Uroš Pogačnik pa direktor odvetniške pisarne Čeferin, ki med drugim že leta vodi skupščine Petrola.

Kot smo poročali, pa predloga za širitev regulacije na avtoceste, kot je bilo razumeti ministra Hana, na svetu za cene niso obravnavali. Han meni, da bi se to lahko izkazalo za problematično, če bi trgovci sprožili pravne postopke zoper uredbo. Zakon o kontroli cen namreč določa, da mora svet obravnavati vse predloge za ukrepe kontrole cen ter podati stališče.

Petrol napovedal številne ukrepe

Petrol, ki je neposredno in posredno v skoraj tretjinski državni lasti (skupni delež SDH, Republike Slovenije in Kapitalske družbe s skladi znaša 32 odstotkov), se je na novo uredbo odzval z več ukrepi. Začasno so zaprli prve štiri črpalke, in sicer v Petrini, Črnem Vrhu nad Idrijo, Solčavi in v Podkorenu, kar je ponekod sprožilo ogorčenje lokalnega prebivalstva.

“Za naše občane to pomeni veliko izgubo in velik korak nazaj, saj zdaj občina Kostel nima več niti mini marketa, niti pošte, niti banke, predvsem pa ne servisa goriva. Ta je bil ključen tako za občino Kostel kot tudi za sosednjo občino Osilnica,” so zapisali na spletni strani občine. Občani Kostela bodo najbližji bencinski servis katerega koli ponudnika ob zaprtju v Petrini imeli v Kočevju.

Na občini opozarjajo, da se je zaprtje črpalke zgodilo v času visoke turistične sezone, ko je skozi občino največ prometa.

V Petrolu so tudi napovedali zapiranje posameznih neprofitabilnih črpalk predvsem v manjših mestih, enourno zaprtje vseh črpalk po državi (a so si tik pred zdajci premislili), zaustavitev razvojnih naložb v Sloveniji in zamrznitev vseh sponzorstev in donacij kulturi, športu in drugim organizacijam, ki jih je bilo lani v družbi Petrol skupaj za okoli 1,7 milijona, v skupini pa za dobrih 2,5 milijona evrov.

Golob: Brezobziren pohlep za dobičkom

Premier Robert Golob je v odzivu na ukrepe Petrola zapisal, da grožnje z zapiranjem bencinskih servisov ne odražajo odgovornosti do ljudi, temveč brezobziren pohlep po dobičku. “Petrol kaže vsem prebivalcem, za kaj jim v resnici gre,” je dodal.

Minister za regionalni razvoj Aleksander Jevšek pa je menil, da Petrol s svojim nestrinjanjem z vladno odločitvijo ne sme kaznovati ljudi. Minister za okolje Bojan Kumer pa je napoved Petrola komentiral z besedami, da bodo prizadeli prav tiste, ki jim omogočajo poslovanje.

Drugi največji posamični lastnik Petrola, Slovenski državni holding (SDH), je upravo in nadzorni svet družbe pozval, naj ne izvajajo aktivnosti, ki povzročajo gospodarsko škodo družbi in delničarjem. V nasprotnem primeru so napovedali uporabo vseh pravnih sredstev za zaščito interesov delničarjev.

Spor z dolgo brado

S tem se zaostruje spor med upravljalci državnega lastniškega deleža na eni strani ter velikimi zasebnimi lastniki z Darijem in Vesno Južna na čelu in vodstvom Petrola na drugi. Ta se vleče že dlje časa.

Ko smo pisali, je pogosto jabolko spora prav regulacija cen, saj skladi in tuji lastniki Petrola na prvo mesto postavljajo ekonomski interes (dividende), ki ga zagovarja tudi Južna, vladna maržna politika pa zmanjšuje njihov izplen.

Poleg tega se zdi, da upravljalci državnega deleža nimajo tolikšne moči kot zakonca Južna, čeprav imata ta bistveno manj, okoli 13 odstotkov lastništva, in sta zadnja leta uspešno prepričevala ostale delničarje ter z njihovo pomočjo kljubovala nekaterim predlogom države. Nazadnje se je to pokazalo na ustanovni seji novega nadzornega sveta Petrola, ko je bil za prvega nadzornika imenovan Mladen Kaliterna, ki v nadzornem svetu zastopa zakonca Južna. Po izteku mandata, sredi julija, naj bi ga nasledila Vesna Južna, kar je bilo z vidika delničarskih razmerij presenečenje.

Pričakovalo se je, da bo predsedniško mesto v novi sestavi nadzornega sveta pripadlo kateremu od ‘državnih’ predstavnikov, kot je bilo v preteklih dveh primerih, ko sta nadzorni svet vodila Janez Žlak (v tistem času je vodil SDH), in Nada Drobne Popovič, ki je v nadzorni svet Petrola prišla iz uprave SDH (pozneje je postala predsednice uprave Petrola).

Petrol zaradi regulacije tudi toži državo. Najprej je januarja 2023 na državno odvetništvo vložil predlog za mirno rešitev spora in zahtevek v višini 106,9 milijona evrov, po zavrnitvi pa so istega 2023 vložili tožbo proti državi za povrnitev nastale škode. Drugi odškodninski zahtevek, za obdobje od junija 2022 do 17. junija lani v višini 68,6 milijona evrov, so državi poslali v začetku letošnjega junija. Oba zahtevka skupaj sta težka 175 milijonov evrov.

Vlada je omejitev marž uvedla leta 2022, da bi blažila energetsko draginjo in krotila inflacijo. A tudi, ko so vladni predstavniki v javnosti že razglašali zmago nad krizo in nad inflacijo, so marže ostale regulirane. Zakaj, je junija lani v pogovoru za Forbes Slovenija nakazal finančni minister Klemen Boštjančič. Povedal je, da je slovenski trg naftnih derivatov “eden najbolj oligopolnih v Evropi”.

Jaklič: Kot otroci v peskovniku

Kako dogajanje vidijo poznavalci? Nekdanjega predsednika nadzornega sveta Janeza Žlaka poteza vlade čudi, po njegovem država s takšnimi odločitvami pljuva v lastno skledo. “Gospodarsko gledano je odločitev slaba. Največja škoda se dela družbi Petrol.”

Ekonomist Marko Jaklič pa pravi, da dogajanje “spominja na otroke v peskovniku, ki se prepirajo, vsi okoli pa so žrtve tega hrupa. Gre za čisti ego glavnih akterjev, kar pa ni v interesu ne Petrola, ne državljanov in tudi ne države.” Po njegovi oceni bi morala biti država bolj aktiven lastnik, kar ji lastniški delež tudi omogoča, “a se obnaša, kot da je ni”.

“Če je država solastnica določenih podjetij, mora biti to iz strateških razlogov, ki so običajno dolgoročni. Te družbe morajo vlagati v svojo odpornost. Pri nas pa deluje bolj kratkoročen tip lastništva – potegniti dividende. To je sicer glavni interes Južne, a se država že dolga leta ’šlepa’ na to,” meni Jaklič.

Kot dodaja, odločitev vlade po njegovem nima pravega ekonomskega in socialnega smisla. “Odločitev o deregulaciji na avtocesti je bila sprejeta pred časom in so se je državljani navadili. Dobiček, ki naj bi ga Petrol zdaj izgubil, so na avtocesti plačali predvsem tujci. In ta dobiček bi šel tudi državi, ki je največji lastnik.”

Jaklič še poudarja, da je v korporativnem upravljanju Petrola “nekaj zelo nezdravega, saj je ob zadnjih dveh menjavah nova uprava tožila prejšnjo.”

Koliko dobička Petrol ustvari z gorivi

Kako dobičkonosen je sploh posel z naftnimi derivati? Z gorivi in derivati je skupina Petrol lani ustvarila 52,7 odstotka prihodkov, ki jih je bilo za 6,1 milijarde evrov, ter 46,5 odstotka od 750,4 milijona evrov kosmatega poslovnega izida skupine (razlika med prihodki od prodaje blaga in storitev ter nabavno ceno tega blaga) in 46,3 odstotka EBITDA (dobiček pred davki, obrestmi in avtorizacijo), ki je lani znašal 314,2 milijona evrov.

Ti podatki so le za skupino, zato smo Petrol prosili še za podatke za Slovenijo, vendar odgovora do zaključka redakcije nismo dobili.

Je pa v poslovnem poročilu za leto 2024 zapisano, da je skupina Petrol lani prodala okoli 3.867 tisoč ton goriv in derivatov, kar je dva odstotka več kot leta 2023. Na slovenskem trgu so prodali okoli 1.522 tisoč ton goriv in derivatov, kar je en odstotek manj kot v letu 2023.

V prvih treh mesecih letos pa so v Sloveniji prodali okoli 360 tisoč ton goriv in derivatov, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju leta 2024. “Negativen vpliv na prodajo imajo nižje cene goriva na obmejnih prodajnih mestih na Madžarskem in v Avstriji ob slovenski meji. Tudi na Hrvaškem so prodajne cene goriv nižje kot v Sloveniji, zato se predvsem tranzitni kupci raje odločajo za nakupe na prodajnih mestih na Hrvaškem kot v Sloveniji. To smo uspešno nadomestili z večjo veleprodajo. Nadaljevalo se padanje prodaje bitumna, povečali pa smo prodajo ekstra lahkega kurilnega olja,” so zapisali v četrtletnem poslovnem poročilu.

Delež trgovinskega blaga raste

Veliko bolj donosno je poslovanje s trgovskim blagom in storitvami, s katerim je skupina Petrol lani ustvarila 10,4 odstotka prihodkov ter 25,8 odstotka kosmatega poslovnega izida in 25 odstotkov EBITDA. Na slovenskem trgu so v letu 2024 s prodajo trgovskega blaga in storitev, kar vključuje prehranske in tobačne izdelke, loterijo, kupone in kartice, avtokozmetiko, rezervne dele, storitve avtopralnic in oddajanje gostinskih objektov v najem, ustvarili 415,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je pet odstotkov več kot v letu 2023.

V prvem letošnjem četrtletju so na slovenskem trgu dosegli 91,8 milijona evrov prihodkov, kar je tri odstotke manj kot v primerljivem obdobju lani.

Delež trgovskega blaga in storitev v skupni prodaji se povečuje. V Petrolu so nam pred časom pojasnili, da na rast trgovskih prihodkov vpliva tudi njihova strategija posodabljanja prodajnih mest in širitev gastronomske ponudbe v novem formatu prodajaln. K rasti gotovo prispeva tudi nedeljsko zaprtje trgovin, ki je v veljavi od pandemije.

Strukture cen trgovskega blaga v Petrolu ne želijo razkrivati, tako kot potrošnike obveščajo, kolikšen delež cene goriva prek davkov in dajatev dobi država in koliko ostane trgovcu.

Tretji segment poslovanja so energija in rešitve, s katerim so ustvarili 36,8 odstotka prihodkov ter 27,1 odstotka kosmatega poslovnega izida in 27,7 odstotka EBITDA.

Lani 60 milijonov za naložbe

Berger je kot obliko protesta na podaljšanje in širjenje regulacije napovedal tudi krčenje naložb. “Z današnjim dnem ustavljamo vse razvojne naložbe v Sloveniji in jih preusmerjamo na tuje trge s prijaznejšim regulatornim okvirjem. To pomeni tudi v širšem kontekstu vpliv na slovenske družbe kot dobavitelje Petrola in gospodarstvo.”

Na naše vprašanje, katere naložbe vse ustavljajo in kolikšna je njihova vrednost, nam v Petrolu natančno niso odgovorili. Zapisali so le, da gre za naložbe v prenovo prodajnih mest, zeleni prehod, digitalizacijo in podobno in da so vsi ukrepi začasne narave. “Prilagajali jih bomo glede na dejanski rezultat poslovanja ter glede na regulatorne ukrepe, za katere upamo, da se bodo spremenili na bolje,” so zapisali v odgovoru.

V poslovnem poročilu za lani navajajo, da je za naložbe letos predvidenih 150 milijonov evrov, pri čemer bo več kot polovica denarja namenjena projektom energetske tranzicije, vključno z vlaganji v obnovljive vire energije, digitalizacijo in širitev ponudbe na področju mobilnosti. Ker gre za podatek za skupino, ni jasno, kolikšen del zneska odpade na Slovenijo in koliko od teh naložb je razvojnih in jih zaustavljajo.

V prvih treh mesecih letos so za vlaganja namenili 14, milijonov evrov. Od tega je šlo 44,3 odstotka za investicije v maloprodajo goriv in derivatov ter trgovskega blaga in storitev, 29,3 odstotka v energetsko tranzicijo in digitalizacijo, 12,9 odstotka za dejavnost logistike in 13,6 odstotka za naložbe v ostalo infrastrukturo, je razvidno iz četrtletnega poročila.

Lani je skupina za naložbe namenila 60,1 milijona evrov, kar je bilo 27 odstotkov manj kot v letu 2023.

Kako Petrol posluje letos

Lani je skupina Petrol ustvarila 6,1 milijarde evrov prihodkov in 145,9 milijona čistega dobička. Družba je medtem imela 4,4 milijarde evrov prihodkov in 130,5 milijona evrov dobička.

V prvem četrtletju letos pa je skupina Petrol ustvarila 1,53 milijarde evrov prihodkov, v enakem obdobju lani 1,47 milijarde. Dobiček iz poslovanja je znašal blizu 42 milijonov evrov, kar je debelo polovico več kot v primerljivem lanskem obdobju. Zakaj tak skok, v četrtletnem poročilu ni navedeno.

Družba Petrol pa je zabeležila okoli 1,03 milijarde evrov prihodkov, kar je nekoliko manj kot v prvem lanskem kvartalu, ko jih je bilo za približno 1,07 milijarde. Medtem ko se je dobiček iz poslovanja v skupini močno povečal, se je na slovenskem trgu zmanjšal; znašal je okoli 15,6 milijona evrov, kar je skoraj pet milijonov manj kot v prvem lanskem trimesečju.